Koronavirus – 2. del

Minilo je 14 dni in svet zgleda popolnoma drugačen. Po svetu vladajo izredne razmere in države so razglasile izredna stanja, pod katerimi imajo posebna pooblastila za ukrepanje. Med njih sodijo prepovedi zadrževanja na javnih površinah, prepoved zapuščanja občine brez pooblastila ter prepovedi obratovanja raznih obratov kot so telovadnice in trgovine z nekaj izjemami.

Še pred kratkim živeča mesta so sedaj mesta duhov. Na ulicah ni ljudi in po cestah ne vozijo avtomobili, na nebu ni letal. Doletelo nas je kot strela z jasnega bi lahko rekli, čeprav so nekateri to napovedovali že leta.

Vsaj narava si bo opomogla. V vseh teh težkih trenutkih je lepo videti kako se ozračje in morja čistijo ter radovedne živali pojavljajo na mestih, od koder smo jih že dolgo pregnali.

Zmeda okrog smrtnosti COVID-19

Trenutno se mi dozdeva, da vsi samo gledajo vsak dan rastoče številke, jih obračajo in preračunavajo. Nekateri jemljejo kar število smrtnih žrtev in jih delijo s številom obolelih, kar prinaša astronomske številke.

Težava je v tem, da trenutno ne vemo natančno koliko je resnično obolelih, te številke so namreč zelo pomanjkljive, ker zaenkrat še ni bilo opravljenih zadovoljivo število testov. V razvoju so tudi testi protiteles, ki bi pokazale že preboleno COVID-19 okužbo. Šele takrat bomo razumeli koliko ljudi je že bilo okuženih in kakšna je dejanska smrtnost.

Na primer, podatki iz Wuhana kažejo, da je bila dejanska okužba prebivalstva med 5 in 10x višja od izračunane preko testiranja. In mnogi strokovnjaki se strinjajo, da so te številke bližje višji oceni kot nižji, še posebej v državah, ker ni dovolj testov na voljo (npr. ZDA).

To ima seveda občuten statistični vpliv na umrljivost. Če upoštevamo, da je trenutna ocena umrljivosti med 1 in 2% ter vzamemo nižjo oceno dejanske okužbe prebivalstva (5x), bi to pomenilo, da je resnična umrljivost od okužbe s COVID-19 med 0,2 in 0,4%.

Zakaj so potrebni tako striktni ukrepi?

Razlog za tako striktne ukrepe je preprečitev, da bi zboleli vsi hkrati in bi to lahko preobremenilo bolnišnice. V tem primeru se ocenjuje, da bi lahko bila smrtnost 3 do 5x višja.

Seveda govorimo o zaščiti predvsem rizičnih skupin, medtem ko bi bilo za ostalo prebivalstvo verjetno bolje, da vse skupaj čim prej preboli. Žal je izolacija samo dela populacije težja od ukrepov, ki so na mestu sedaj.

Ali so ukrepi pravilni bo moral pokazati čas, čeprav menim, da verjetno nikdar ne bomo znali izračunati točne številke »žrtev« socialno/ekonomskih restrikcij.

Švedska je na primer izbrala drugačen pristop in zaenkrat se še ne srečujejo z večjimi težavami kot preostali svet, vsekakor pa imajo trenutno boljšo ekonomijo in kvaliteto življenja.

Kako dolgo bo vse skupaj trajalo?

To je sedaj nemogoče napovedati, vendar se pričakuje, da bo virus ostal z nami zelo dolgo in bo morda prešel v bolezen podobno gripi. Trenutni val se bo morda nekoliko upočasnil s toplejšim vremenom, na to možnost vsaj malo nakazujejo statistični podatki, vendar pa lahko pričakujemo naslednji val ponovno v jeseni. Predvideva se okužb 40 do 70% celotnega prebivalstva.

Časovna ocena 12 do 18 mesecev se trenutno sliši še najbolj realna, brez točnih podatkov števila okuženih pa je nemogoče napovedati karkoli natančnega. Vse skupaj lahko zelo spremeni tudi iznajdba zdravila ali cepiva.

Ali bomo tako dolgo zaprti v stanovanja?

Menim, da je trenutno stanje nevzdržno več kot 2 ali 3 mesece. Življenja se bodo morala začeti ponovno odvijati normalno zaradi ekonomskih vzrokov družbe in psiholoških razlogov posameznikov.

Ljudje smo socialna bitja in izolacija nam verjetno škodi bolj kot slaba hrana in pomanjkanje fizične aktivnosti. Trenutna situacija je za zdravje ljudi pogubna. Kvaliteta prehranjevanja upada, fizične aktivnosti skoraj ni in stres je na vrhuncu. Pozitivne socialne interakcije so skorajda neobstoječe. Morda imamo sedaj le več časa za kvaliteten spanec, kar pa ni dovolj, da bi odtehtalo ostale negativne dejavnike.

Prve psihološke težave se že kažejo na področjih z izolacijo, kjer ljudje postajajo nemirni, nasilni in nekateri celo popolnoma izgubijo oblast nad seboj.

Normalna življenja se bodo torej morala začeti prej kot slej.

Kako daleč smo z zdravilom?

Če začnem s slabo novico, morate vedeti, da je povprečni čas za razvoj zdravila, do njegove odobritve za uporabo 12 let. Glede na trenutno stanje se zdravilo išče pospešeno in z vsemi močmi, vendar ali lahko to pospeši razvoj za 10x? Kaj pa testiranja in ocena varnosti?

Osebno menim, da dobrega zdravila ne bomo odkrili zelo zelo hitro, naša tehnologija v boju proti virusom je namreč zelo arhaična. Zakaj nimamo zdravil za primerljive viruse, npr. gripa, HIV, ki so z nami še desetletja in več?

Imamo zdravila, ki nekoliko izboljšajo izid nekaterih virusnih okužb in v najhujših primerih so morda celo primerna za uporabo, pri lažjih oblikah pa bodo verjetno zdravila naredila več škode kot virus.

Največ se sedaj govori o eksperimentalnih tretmajih s hidroksiklorokvinom, zdravilom proti malariji. Uporaba obstoječih zdravil za druge namene bi lahko bila hitra rešitev a je žal zelo malo verjetna.

Nekaj pozitivnih znakov kaže tudi neposredna infuzija plazme oseb, ki so bolezen uspešno preboleli, saj se v plazmi nahajajo tudi protitelesa.

Ali lahko za koronavirusom zbolim več kot 1x?

Telo ob okužbi z virusom prične tvoriti protitelesa in če so ta protitelesa učinkovita, bomo ozdraveli. Protitelesa v telesu ostanejo še več let, preboletje bolezni je torej nekaj podobnega kot cepljenje.

Ponovno lahko za enakim virusom zbolimo le kadar ta mutira in ga naša protitelesa več ne prepoznajo in potem se celoten postopek ponovi. Drugi primer pa je, če je naš imunski sistem močno oslabljen.

Krožilo je tudi nekaj informacij, da so nekateri v zelo kratkem času zboleli za koronavirusom 2x, kar pa je manj verjetno in gre najverjetneje na račun nenatančnih testov. Trenutni načini testiranja imajo številne napake in pomanjkljivosti in pogosto pokažejo napačno negativne/pozitivne rezultate.

Strokovno mnenje je, da je ponovna okužba z virusom prej kot v roku dveh let zelo malo verjetna. Prav tako se pričakuje, da bo morebitna druga okužba veliko lažja od prve.

Kako dolgo se virus zadrži na površinah?

Tudi tukaj nimamo popolnoma natančnih podatkov vendar zadnje raziskave kažejo, da lahko virus ostane aktiven zunaj telesa od nekaj ur pa do 3 dni. Odvisno je predvsem od površine. Na steklu in plastili lahko preživi več dni, na kartonu pa do 24 ur.

Kaj lahko naredim da se zavarujem pred okužbo?

Najprej menim, da je potrebno soočenje z dejstvom, da je verjetnost, da boste zboleli zelo visoka. To pa seveda ne pomeni, da morate sedaj iskati virus.

Kasneje kot boste zboleli, več znanja bomo imeli o virusu in več verjetnosti je za pozitiven izid, seveda v primeru, da bo takrat na voljo respirator v bolnišnici, v kolikor bi zboleli za hujšo obliko.

Izogibanje okužbi je pomembno

Izogibanje okužbi je torej pomembno zato se smiselno izogibajte virusu. Največja verjetnost je:

• da boste virus prenesli iz okužene površine na obraz, v nos, usta ali oči,
• da boste virus prejeli po zraku od bližnje osebe.

Če se sprehajate v naravi in greste mimo nekoga na razdalji 2 metra, je okužba nemogoča, tudi če nobeden od vaju nima maske.

Strokovnjaki menijo, da bi morali za neposredni prenos med osebama, sedeti na bližini 1 metra približno 15 minut za možnost okužbe.

Če imate torej tesni stik le s poznanimi osebami, ki tudi naprej nimajo stika z drugimi/novimi osebami, se nimate ničesar za bati.

Pri prenosu iz površin na obraz pa je bolj verjeten. Obraza se v povprečju dotaknemo 16x na uro in če je naših prstih virus, je verjetnost za okužbo velika. Najverjetnejše površine, ki so lahko okužene so:

• vrata javnih površin (trgovine, stranišča, bolnišnice ipd.)
• pulti, nakupovalni vozički,
• denar v gotovini,
• cevi za natakanje goriva,
• predmeti, ki prihajajo v stik z veliko ljudmi.

Najboljša zaščita v teh primerih so čiste roke. Kadar je le možno si jih temeljito umijte z milom, v nasprotnem primeru pa uporabite razkužilo. Razkužilo uporabite tudi na nakupovalnem vozičku ali košari.

V kolikor morate na javni WC si roke temeljito umijte in nato odprite vrata s komolcem, komolec je namreč del telesa s katerim se ne morete dotakniti nosu.

Če uporabljate rokavice, je pomembno, da jih pogosto menjujete, če se boste namreč z rokavico dotaknili vozička z virusom in nato med nakupovanjem vašega obraza vam rokavice ne bodo prav nič pomagale.

Kako si pravilno umiti roke?

Pravilno umivanje rok poteka približno pol minute in ima 5 korakov (posebno pozornost namenite koraku 3):

1. Zmočite roke s čisto, tekočo vodo (toplo ali hladno), zaprite pipo in nanesite milo.
2. Nanesite milo na celotne roke, na hrbtno stran dlani, med prste in pod nohte.
3. Drgnite roke z milom vsaj 20 sekund. CDC priporoča, da 2x zmrmrate pesmico Vse najboljše za te…
4. Splahnite milo iz rok pod tekočo vodo.
5. Posušite roke s čisto brisačo ali kar na zraku.

Ali maska pomaga pri zaščiti?

Veliko je informacij o maskah in njihova uporaba se celo zahteva na javnih površinah. Ampak ali resnično delujejo?

Maska vas vsekakor lahko zaščiti pred okužbo z virusi ni pa 100% garancija pred okužbo. Še posebej kvalitetnejše maske z oznako KN95 ali N95 so lahko koristne pri preprečevanju. V vsakem primeru pa je veliko manjša verjetnost, da boste vi tisti, ki boste koga okužili, v koliko bi že sami bili okuženi z virusom. In imejte v mislih, da ste lahko kužni tudi, če nimate nobenega izmed simptomov okužbe s koronavirusom.

Coronavirus, hrana, stres, spanje in fizična aktivnost

Največ kar lahko naredite, da zaščitite sebe pred koronavirusom je, da okrepite svoj imunski sistem. To bo preprečilo okužbo ali pa vam omogočilo boljše in hitrejše okrevanje.

Za imunski sistem je najpomembneje:

• kvalitetna, hranilno gosta hrana,
• zmanjševanje stresa,
• kvaliteten spanec,
• primerna fizična aktivnost,
• čim boljši socialni stiki.

V naslednjem delu vam napišem več o vsakem izmed teh področij.

Pomagate si lahko tudi s prehranskimi dopolnili. Najkvalitetnejša in znanstveno podprta so:

• vitamin D
• vitamin A
• vitamin C
• cink in baker
• N-acetil cistein (NAC) (ne toliko za preprečevanje okužbe kot pomoč pri zdravju pljuč)
• Kurkumin
• Rhodiola rosea
• Lauricidin

Vitamin A in D sta pomembna za dobro delovanje imunskega sistema. Oba lahko dobite v kvalitetnem ribjem olju iz jeter polenovke. Večje odmerke vitamina D pa dobite v obliki kapsul. Ogromno kvalitetnega vitamina A je v jetrih.

Vitamin C je klasika v boju proti virusom in čeprav je njegova uporaba nekoliko kontroverzna, ga trenutno celo uporabljajo za zdravljenje težjih primerov COVID-19 v nekaterih bolnišnicah po svetu.

Cink in baker sta sama po sebi protivirusna in vplivata na imunski sistem. Zelo podobno deluje tudi Lauricidin, ki vsebuje enako organsko kislino, kot jo najdemo v materinem mleku, kjer je zadolžena za pomoč imunskemu sistemu dojenčka in izredno dobro deluje proti virusom.

Kurkumin in Rhodiola rosea imata nekaj dokazanih pozitivnih lastnosti na imunski sistem in delujeta protivnetno.